Krči v mišicah – kako jih preprečiti z magnezijem?

Magnezij je pomemben element, saj je v človeškem organizmu prisoten v več sto encimskih sistemih, ki sodelujejo pri sintezi beljakovin in zagotavlja pravilno delovanje mišic, tudi srčne mišice. Potrebujemo ga za energijski metabolizem, sodeluje pa (skupaj s še drugimi minerali, kot je denimo kalcij) tudi pri ohranjanju zdravih kosti. Več kot polovica magnezija v našem telesu se namreč nahaja prav v kosteh, od 50-60 odstotkov. Magnezij je priden sodelavec ne le pri encimskih reakcijah, ki so večinoma vključene v energijski metabolizem, temveč je pomemben tudi pri vzdrževanju pravilnega elektrolitskega ravnovesja.

Priporočen dnevni vnos magnezija je pri odraslem človeku 300 do 375 mg, s tem, da ga povprečne ženske (torej tiste, ki niso veliko fizično aktivne) potrebujejo le malo manj, kot moški. Potrebno dnevno količino magnezija bi lahko vnesli v telo tudi s prehrano, če bi recimo vsak dan pojedli sto gramov ovsenih kosmičev, 180 gramov kuhane špinače, dve rezini rženega kruha, eno espreso kavo in 164 gramov kuhanega divjega riža. Magnezij, ki ga potrebujemo za optimalno delovanje telesa, se k sreči v kar precejšnji meri nahaja v hrani, kot so različno oreščki, polnozrnate žitarice, stročnice in zelena zelenjava, krompir, mleko, perutnina, pomaranče, banane, voda ter kava in čaj.

Krči v mišicah - kako jih preprečiti z magnezijem?

Nad mišične krče z dodajanjem več magnezija

Žal pa se v hitrem tempu življenja pogosto pozabimo ustrezno in zdravo prehranjevati. Zato mnogi ljudje trpijo za pomanjkanjem magnezija, slednji se ponavadi izrazi v obliki mišičnih krčev, bolečin v mišicah, vpliva celo pomanjkanje apetita, povišuje krvni tlak in povzroča motnje v srčnem delovanju. K sreči pa je samo pri posameznikih, ki trpijo hudo pomanjkanje magnezija, opaziti v krvni sliki tudi neravnovesje elektrolitov kot posledico pomanjkanja magnezija. Vsekakor ni zanemarljivo dodati, da pomanjkanje magnezija poveča tveganje za nastanek srčnih bolezni, kapi in povišanega krvnega tlaka.

Mimogrede, ste vedeli, da se magnezij (z oznako Mg v kemijskem periodnem sistemu elementov) v naravi nahaja v obliki kristalov? Kot takega, seveda predelanega v prah (nekateri slednjega »zapakirajo« v kapsule), ga proizvajalci ponujajo v svojih prehranskih dopolnilih. Kot smo že omenili, magnezij sodeluje v več kot 300 encimskih sistemih, ki so vključeni v sintezo beljakovin, delitev celic, delovanje mišic, živčnih celic in srca, uravnavanje glukoze v krvi ter krvnega tlaka.

A za zdravje dragoceni mineral magnezij sodeluje tudi pri ohranjanju zdravih kosti in zob, pomaga k zdravemu in optimalnemu delovanju živčnega sistema, ter je nujno potreben za normalno psihično delovanje, vzdrževanje elektrolitskega ravnotežja in za normalno tvorbo molekul DNK in RNK. Zato psihično obremenjeni posamezniki in tisti pod stresom potrebujejo več magnezija, kot drugi ljudje.

Naše potrebe po magneziju se razlikujejo

Priporočen dnevni vnos magnezija je (govorimo o idealni vrednosti) okoli 375 mg pri odraslem človeku. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za zdravljenje pomanjkanja magnezija priporoča dnevni odmerek 300 mg. Potrebe po tem mineralu so odvisne od naše starosti, obdobja rasti, telesne dejavnosti, nosečnosti ali dojenja, izpostavljenosti stresu, količine dnevno užite tekočine in od jemanja določenih zdravil, ki nevtralizirajo magnezij ter, navsezadnje, našega splošnega zdravstvenega stanja. Večje potrebe po magneziju imamo ob driskah, pri bruhanju, uživanju odvajal in diuretikov, pri alkoholizmu, sladkorni bolezni tipa II ali če imamo pretirano delujočo ščitnico.

Magnezij se v telesu nahaja v kosteh (50-60 odstotkov), 20 odstotkov ga je v mišicah, 19 odstotkov v drugih mehkih tkivih, ter manj kot 1 odstotek v izvenceličnih tekočinah. Zato koncentracija magnezija v krvi ne pove dovolj o splošni preskrbjenosti našega telesa z magnezijem. Doječe matere imajo več potreb po magneziju in bi ga morale užiti, tako ali drugače, torej z obogateno prehrano, ali s pomočjo prehranskih dopolnil kar 390 mg na dan. Sledijo jim nosečnice, ki potrebujejo 310 mg magnezija dnevno. Odrasli ga v povprečju potrebujemo od 300 do 350 mg na dan.

Otroci do treh let ga potrebujejo 80 mg dnevno, tisti do desetega leta 170 mg dnevno, pravijo evropski strokovnjaki za prehrano. Pomanjkanje magnezija vpliva na ravnovesje elektrolitov v telesu, poveča tveganje za nastanek srčnih bolezni, kapi, vpliva na znižan serumski nivo kalcija in kalija. Manjše pomanjkanje lahko povzroči zmedenost, pomanjkanje apetita, mišične krče, otopelost, povišan krvni tlak in motnje v srčnem delovanju.

Pomanjkanje magnezija je povezano s povečano pojavnostjo motenj metabolnega sindroma. Več magnezija morajo zaužiti zlasti sladkorni bolniki, starejši in pa ljudje, pri katerih se pojavlja zmanjšano vsrkavanje (iz hrane) ali imajo povečano izločanje magnezija zaradi uživanja nekaterih zdravil.

Povprečno s hrano iz prebavil vsrkamo od 30 do 60 odstotkov užitega magnezija. Zmanjšano vsrkavanje in izgube magnezija povzročajo nekatere prehranske vlaknine, fitinska kislina (fitati), kofein, fosfat in nekateri postopki obdelave hrane (kuhanje), pri bolnikih s črevesnimi boleznimi, poliurijo, sladkorno boleznijo tipa II in diarejo se vsrkanje magnezija še zmanjša.

Živila, ki vsebujejo dovolj magnezija

Magnezij je naravno prisoten v veliko živilih, načeloma je dober vir magnezija hrana, ki vsebuje višjo vsebnost klorofila, zelenega barvila v rastlinah in prehranske vlaknine, veliko magnezija vsebujejo tudi sončnična semena, soja, indijski oreščki, kakav, mandlji, črn fižol in divji riž, zelje, krompir, oves in rž.

Večje količine magnezija vsebujejo tudi nekatere mineralne vode. V prehranskih dopolnilih je magnezij lahko v različnih oblikah, te se med sabo razlikujejo po vsebnosti magnezija in po njegovi biorazpoložljivosti. Najbolj biorazpoložjive so organske obike magnezija, zlasti magnezijev citrat, a tudi magnezijev glukonat in magnezijev aspartat, anorganske oblike niso tako biorazpoložljive in so zato manj učinkovite (npr. magnezijev klorid, magnezijev oksid, magnezijev sulfat). Izdelek Magnesium slovenske znamke Nature’s Finest vsebuje najbolj kakovostno in biorazpoložljivo obliko magnezija.

Magnezij

Prehransko dopolnilo s sladilom

Najbolj kvalitetna in biorazpoložljiva oblika Magnezija

375 mg magnezija na doziranje
Magnezijev citrat za optimalno absorpcijo
Pripomore k normalnim mišičnim funkcijam ¹
Pripomore k normalnim psihološkim funkcijam ¹
Pripomore k zdravim kostem in zobem ¹

150g | za 30 dni

5,98 €

Mišični krči so znak pomanjkanja magnezija

Razlog za krče v nogah in bolečine v mišicah je najpogosteje akutno pomanjkanje magnezija. V tem primeru se priporoča uživanje prehranskih dopolnil z magnezijem.

Zdravljenje z magnezijem, zlasti v obliki magnezijevega citrata, ki organizmu najbolj ustreza, odpravlja zgoraj navedene težave in magnezij kot prehransko dopolnilo lahko dokazano varno jemljemo kot dlje časa trajajočo terapijo, zlasti za zdravljenja mišičnih krčev brez stranskih učinkov. Z jemanjem magnezija se zdravi vzrok krčev v nogah, ki ga zakrivi prav pomanjkanje magnezija. Z jemanjem tega minerala bodo včasih tudi zelo boleči krči v nogah postali preteklost, predvsem tisti, ki se pojavljajo pomoči in nam kratijo spanec. Pogostost krčev v nogah se s starostjo občutno povečuje, zato je zanje jemanje prehranskih dopolnil, tako, kot za nosečnice in doječe matere ter športnike in ljudi pod mentalnim stresom nadvse priporočljivo.

Magnezij lahko uspešno pomaga pri odpravljanju mišičnih krčev. Pri tem se tudi osebam z okvaro ledvic ni treba bati prevelikega odmerka. Odvečna količina magnezija v telesu se namreč izloči z znojenjem ali z urinom. Z rednimi in višjimi odmerki magnezija lahko zanesljivo odpravite njegovo pomanjkanje.

Pomembno pa je, da magnezij v telo vnašate daljše časovno obdobje vsaj 4 do 6 tednov. Če vas mučijo nočni krči v nogah, magnezij vzemite v večernih urah pred spanjem. Pomagal vam bo tudi k boljšemu spanju, še posebej v kombinaciji z melatoninom.